PO mesecu dni v Chihuahui sem si uspela ustvariti dober vtis o tukajšnjem zdravstvu. Največji vtis je name naredilo dejstvo, da tukajšnji specializanti dežurajo po 10x mesečno 32 ur skupaj (skupaj torej mesečno cca 320 ur), vendar niti enemu ne pade na pamet, da tega ne bi počel. Svojemu delu so zelo predani, obvladajo teorijo, tudi praksa je glede na dane pogoje fantastična. Z "dane pogoje" se nanašam na zdravstveni sistem, ki vsem ne omogoča popolne zdravstvene oskrbe, zato tukajšnji revnejši bolniki dolgo odlašajo, preden se odpravijo k zdravniku, temu primerno so tudi prisotne raznolike klinične slike bolezni v višjih/poznejših stadijih.
Zanimivo je, da so vsi v javnem zdravstvu zaposleni plačani fiksno na mesec. Specializant ne glede na ure, ki jih opravi, zasluži cca 1200 USD. Velja pravilo, da če bolnika ne uspeš zaključiti (spisati vseh papirjev) moraš pač ostati čez žetako doooooolg delovni čas.
Specializanti so sreči, da sploh imajo specializacije. Letno v Mehiki diplomira cca 20 tisoč mladih zdravnikov, od teh jih dobi specializacijo le 3000. Ostali ostanejo splošni zdravniki, ki srečo pri pridobivanju specializacije poizkusijo naslednje leto.
Nek specializant nevrokirurgije mi je povedal, da je bil do pred cca 5 let nazaj postopek pridobivanja specializacije tako skorumpiran, da je rešitve testov, na podlagi katerih so razvrščali kandidate, imelo pred dnevom testa večje število kandidatov, kot pa je bilo mest na voljo. Sistem so dodobra prerešetali in sedaj je vse malo bolj transparentno. Trenutno je za kirurške specializacije v vrsti 6000 kandidatov, vsako leto jih je več, kirurgijo pa vsako leto dobi cca 400 kandidatov.
Tudi to je razlog, da so tako predani delu - specializacije se oklepajo kot pijanec plota :) Za razliko od nas, njim ni treba delati za javni zavod takoj po specialističnem izpitu, lahko grejo takoj na svoje, in verjemite mi, večina ima to v načrtu... ali pa odhod v evropo (španijo), ameriko,.. Saj imajo delovne navade res izjemne.. Ta isti specoializant je bil nekaj mesecev na urjenju v Nemčiji, in ob odhodu mu je tamkajšnji predstojnik ponudil službo z besedami: "Ti si moj mehiški vojak" :)))
Poleg tega so mi ostali v spominu kot zelo topli ljudje, odprti, pripravljeni pomagati pri učenju! - ne tako kot v KC, ko se moraš dobesedno gurat povsod zraven, pa še to ti marsikdaj dajo vedeti, da si v napoto..
Glede Chihuahue kot destinacije ni bila najbolj posrečena izbira zaradi trenutnega političnega dogajanja. Namreč v mestu vlada strah pred mafijskimi obračuni. To se je odražalo tudi na tz "social programme", ki ni obstajal..
Kako so pa oni ocenili mene? Dobesedno tako:
Izjemno motivirana, veliko sprašuje in to na mestu, pokaže zanimanje za čisto vse bolnike, potrebujem pa izpopolnjevanje v tehničnih spretnostih. Kot "dobro / po pričakovanjih" je bilo ocenjeno moje klinično znanje, reševanje kliničnih problemov, psihomotorične spretnosti, medosebni odnosi z bolniki ter z osebjem, kot "preseglo pričakovanja" pa motivacija do učenja in spretnosti pri jemanju anamneze in pregleda bolnika.
Zadnji dan mi je moja mehiška družina pripravila torto :) Skupaj smo jo uničili, naslednje jutro pa sem se odpravila na letališče novim dogodivščinam naproti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar