1. aprila sem v Mexico D.F. (Distrito Federal) prispela že ob 11h dopoldne. Martinov let je imel predviden prihod okrog polnoči, kar je pomenilo, da si moram najti družbo, če ne želim celega dne preživeti v samoti :)
Na Couchsurfingu sem ponovno poizkusila srečo. Nekaj ljudi mi sploh ni odgovorilo, nekateri niso imeli časa, skoraj takoj, ko sem poslala sporočilo, pa je odgovoril Ricardo, 30-letni specializant plastične in rekonstrukcijske kirurgije (ja Rok, očitno se res družim samo z dohtarji - pa ne po svoji krivdi ;)). Zelo je bil vesel mojega sporočila, vendar mi je povedal, da je tistega dne dežuren. Ker mi je ponudil, da se mu lahko pridružim na urgenci do večera, sem sprejela povabilo.
KO sva se srečača na neki metro postaji, sva najprej šla v hotel na check-in, saj baje prej ko prideš, boljšo sobo dobiš, sploh, ker sva z Martinom imela rezervacijo "surprise room" za ugodno ceno 30 USD na noč - sobo ti izberejo ob check-inu. Pa še res je bilo dobro, da sva šla takoj v hotel.. - dali so mi sobo z ogromnim balkonom v 11 nadstropju urejenega 4zvezdičnega hotela, z razgledom nad mestom v lepem, modernem in varnem predelu Mexico citya! Top :)))
Po kosilu sva šla v bolnišnico. Izgledela je bolj fensi kot tista v Chihuahui, tudi po razkužilu je dišalo in higienski standardi so bili že na prvi pogled na nivoju.
Dan je bil (tudi po njegovem vtisu) nor. Tukaj vsak dan pride po nekaj ljudi z amputiranimi prsti, odsekanimi ušesi itd. Skratka, imela sem kaj videti. Ker je bilo zdravnikov premalo in vrsta predolga, sem kaj hitro dobila delo. Od odstranjevanja šivov do šivanja, do asistence pri prostih presadkih kože, šivanja kože nad odsekanim ušesom, asistnce pri vstavljanju plošče na zlomljeno dlančnico, nekaj pregledih (morebiti) zlomljenih nosov ter nekaj mavčenj,.. celo vezani presadek na prstu sva naredila neki 35 letni gospe, ki si je v službi posnela dobršen del kože nad prstom...
Ko sva končala, je bila ura že preko 11h zvečr in le s težavo sva pravočasno pridirkala na letališče po Martina. Njegovo letalo je imelo na srečo malo zamude, tako da sva ga prestregla.
Nato smo vsi trije šli na večejo v Coyoacan, predel na južnem delu centra mesta, kjer je živela Frida Kahlo, dandanes pa tam mrgoli restavracij.
Skratka, dobro smo se ujeli, res je faca tale Ricardo!
Ni komentarjev:
Objavite komentar