V nekem trenutku sva skoraj dol padla, ker je naš potapljaški vodič vzel v roke harpuno in na nekem potopu ustrelil dve lionfish (levji ribici). To je v naših morjih nekaj nezaslišanega! Kasneje sva besno plavala na še varni ampak odmaknjeni razdalji od vodiča, prav tako dva korejska američana, ki sta bila v najini skupini.
Vendar stvari niso bile tako črne, kot so izgledale. Ko sem kasneje diplomatsko vprašala, zakaj lovi ribe, je objasnil, da so levje ribice v teh morjih nenavadne ter da so se pojavile šele pred nekaj leti. Normalo prebivajo v azijskih morjih in so plenilci. Verjetno so se pojavile zaradi vode, ki jo za balast natankajo prekooceanska plovila v Aziji, nato pa spustijo vodo z ikrami v Karibskem morju. Ker so te ribe plenilci, ogrožajo naravno ravnovesje v Karibskem morju in le njih se sme loviti. Ko odstrani njene strupene bodice, z ribo nahrani druge "lokalne" morske plenilce. Dva dni kasneje smo na primer našli 2,5m moreno in jo nahranili s prej ujetim lionfishem - spektakularen prizor.. če si predstavljate 2,5m ribo v obliki kače, ki zleze iz svoje luknje, pogoltne ribico, veliko za človeški krožnik, se pusti potrepljati po hrbtu in se skrije nazaj "domov".
Upam, da bom lahko dodala slike, saj midva nimava podvodnega fotoaparata za takšne globine - Jonathan, prej omenjeni korejski američan pa je dogodek slikal, vendar ne vem, kako so slike izpadle.
Poleg tega smo videli veliko morskih želva, morskih psov, angelfishov, morskih listov, trumpetfishov, nešteto malih ribic, katerih žal ne poznam, ker s sabo nimava atlasa rib..
Malce manj ljubi dogodek je bil, ko je Martin v morje tik pred nočnim potopom spustil masko. Seveda se v temi ne vidi, pa še maska je bila črne barve! Na srečo sem bila že pripravljena za vstop v vodo in sem takoj skočila za njo, z menoj pa bivši ameriški vojak iz Iraka Jim, ki je bil tistega večera z nami na čolnu. Ko sem pristala 20m pod vodno gladino, ni proti meni plaval nihče drug kot neka nagravžna strupena morska kača.. hitro sem se spokala drugam, na srečo sva z Jimom našla masko. Na tem potopu je bilo še več čudnih stvari, namreč, ko smo prišli izpod vode smo najprej 10min lebdeli na vodni gladini, saj nas kapitan našega čolna ni videl. Nato je mimo prišla druga ladja in po radiopostaji so poklicali naš čoln. Ob pristajajnju je naš divemaster hotel vreči štrik okrog priveza, pa mu je padel v vodo....in to cel štrik.. tako, da smo morali še to tauhati.. Skratka čuden dan.. Vsem je šlo nekaj malo narobe. Vendar smo naslednjega dne začeli na sveže - vsi smo si vzeli dan pavze.
Midva sva najela rumenega hrošča in šla z njim okrog otoka. Najprej sva se ustavila v Bob Marley cafeju na skrajni južni točki otoka, nato sva se malo igrala v valovih, končala pa sva na plaži pod slamnato strehico, kjer sva prebirala slovenske revije.
Včeraj na potopu na house reefu sem našla majhno moreno, ki je lovila ribice.. pa ji ni in ni šlo in se je konstantno vračala v svojo luknjo in hlastala po vodi. Zanimiv prizor!
Nabrala sva kar 18 potopov, kar je skoraj nepredstavljivo za tako kratek čas - pomembno vlogo so igrali zastonjski potopi na house reefu in pa nočni potopi ter dobra družba!!! In lahko rečem, da je Scuba Mau kul firma, 3 leta mlado podjetje, ki mora malo polepšati edino še svojo pisarno, se pa ponaša z najhitrejšimi čolni, fajn divemasterji in lepo belo psičko Kajo! Predvsem pa rihtajo dobre deale z okoliškimi
hoteli!
Zadnji večer sva doživele enega najlepših sončnih zahodov v življenju. Sonce je pokrival ogromen oblak, izza katerega so se videli žarki na vse strani, vsake toliko pa je pokukalo skozi luknjo v oblaku. Martin pa je tik pred sončnim zaodom ujel v objektiv še ladjo križarko, za ketero rečeva, da igra fuzbal s soncem!
Zvečer smo z Jonathanom in njegovim 11-letnim sinom Nathanom odšli na sladoled in margarito v mesto.
Še nekaj kumulusov za Luigija od danes zjutraj iz trajektnega pomola, ko sva odhajala iz Cozumela v Tulum, kjer naju jutri čakajo potopi v cenotah!
Lep pozdrav vsem!
Ni komentarjev:
Objavite komentar