Domingo po indijansko

Zjutraj me je čakala neprijetna novica, in sicer, da poleg mene ni nobenega turista, ki bi hotel na ogled jezera Arareko, jam, v katerih živijo indijanci, kamnitih formacij, ter inijanskega naselja San Ignacio.

Hočeš nočeš sem se odpravila po mestu iskati primernega ponudnika zasebne ture. Našla sem cca 55 let starega lokalca, ki je na prvi pogled dajal vtis, da veliko ve povedati. In sva šla (za 250 pesosov, kar je cca 16 EUR za ene 3,5h turo:).

Moj vodič:

Najprej sva se ustavila pri družini, ki živi v jami blizu Creela. Doma je bila babica, njena hči, 5-letna deklica ter čisto majhen fantek. Babica mi je pokazala kuhinjo ter dnevni prostor v enem. Imenjali smo nekaj besed, osupla sem ugotovila, da v tej jami površine cca 40m2 živi vsaj 12 ljudi (glede na število ležišč). Vodič mi je kasneje pojasnil, da poleg jame zidajo hišo (ter mi pokazal temelje in osnutke zidov).

jamska kuhinja

dnevni prostor

gospodinja na vhodu v jamo

dvorišče

Odpeljala sva se dalje do jezea Ararekov prelepi okolici ... V indijanščini ime pomeni konjska podkev, ki ga je dobilo zaradi svoje oblike.

Skala v obliki slona

Krpan tudi z roko premakne tako skalo!

Prvi pogled na misijon San Ignacio v bližini Creela

Lokalni pozer

Trg vasice San Ignacio. Cerkev je jezuitski misijon izpred nekaj več kot 300 let. Prenovljena je bila leta 1970.

Notranjost cerkvice je zelo elementarna, a zelo lepa. Premore vsaj 300 let stare umetnine.

Otroci se grejejo na razgretih kamnih

Deklici se nista želeli slikati, a me je kompozicijko motiv vseeno privlačil..

Deček na vrhu skalnate gore

Pokopališče

Slavna kamnita žaba

... in nekaj pokrajinskih slik

Tetica z otročkom

Kuža v senčki

.. in čudežna skala

Deklica, ki na strateškem mestu prodaja lokalne izdelke

Ter moj vodič, ki razlaga nastanek tukajšnje pokrajine:

Tukajšnje skale so izjemno drobljive, zato ob vsakem dežju opere nekaj mikrometrov površine (če sem ga prav razumela - govoril je namreč špansko - je zadeva apnenčasta?). Skozi tisočletja so nastae prečudovite formacije, vidne na slikah.

Vzela sva tudi lekcijo iskanja zlata, ki je ponekod prisotno v drobcih.

Čudna skala in čudna oseba..

Prelepi lokalni izdelki čakajo na "semana santa", ko se bo tukaj baje trlo turistov

Prispela sva do ene izmad jam, v katerih prebivajo ljudje. V takšnih jamah prebiva približno 400 družin. Razsejane so med kanjoni, borovci in slapovi.

Enoletna indijanska deklica Cynthia mi je s ponosom razkazala svoje jamsko bivališče.

Njena sestra pa se šola v nekaj 10km oddaljenem kraju za rokodelko in izdeluje umetnine, s katerimi si kupijo razne dobrine.

V njihovi jami imajo svoj protor tudi kokoši.

Notranjost jame

Preprosta kuhinja

Ter naravna slika Marije (če sem prav ujela, jo imanujejo Santa Maria de Guadalupe)

njihov kuža

Cynthia mi kaže, kako zna nalivati vodo

Še kokokoš pod krinko v omari

in nekaj ostalih iz jate

"El Gordo," mi je razložila Cynthia (*"Debeli")

Nekaj otrok

Ter ena slika samo za mojega moža :)