... najbolj nadležno je pakiranje. kot vedno. Vedno kaj manjka. Zdaj tečem še v lekarno po nekaj rednih th..
Ko sem izvedela, da grem ravno v Chihuahuo, me je skoraj kap, saj so se takrat tam začeli obračuni med drogeraškimi karteli. To pomeni, da se varnost na javnih mestih rahlo poslabša. A ko sem prosila gostiteljsko organizacijo IFMSA Mexico, da me prerazporedi nekam na jug države, so mojo prošnjo zavrnili, češ da so te obračuni nekaj sto km stran od njih ter da življenje v mestecu Chihuahua teče dalje. Dolgo sem razmišljala, a vendarle nabavila letalsko karto. Zame že za jutri, za Martina pa za 1. april, ko se bova srečala v Mexico cityu.
Prakso bom opravljala na oddelku za ginekologijo in porodništvo, za kamor sem se tudi že opremila s knjigami in dodatnim branjem.
Ker mehičani govorijo špansko (in bojda slabše angleško), sem nekaj časa tudi že obiskovala tečaj španščine pri ful super učiteljici Ashi in res upam, da kaj znam... bomo videli jutri!
Moja gostiteljica July mi je že pisala, da mi pričakujejo, da se cela družina veseli, da bom pri njih (upam, da je res tako in da jih ne bom razočarala).
Odpravljam se naprej pakirat. Z rahlo grenkobo, kajti cel mesec bom pustila moža in ostale domače, pa tudi najine 4 muce, med vsakodnevnimi težavami tu v Ljubljani.
Grem!
Srečno na pot :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar