Dan sva preživela v enem najboljših mehiških muzejev. V njem si lahko ogledaš ogormno eksponatov različnih časovnih obdobij, prevladujejo starodavne civilizacije ter tudi sodobne indijanske skupine. Zelo zanimiv je t.i. Uvod v antropologijo, saj je na ogled tudi rekonstrukcija do sedaj najstrarejše najdene ženske Lucy (čeprav mislim, da so nedavno našli neko starejše okostje, ampak nisem ziher..)
Muzej je ogromen, mirno si lahko vzameš celo popoldne.
Nato sva šla na sprehod čez Bosque de Chapultepec in malo po nakupih v omenjeno tržnico.
Sreča v nesreči.. odletel je zaklep na fotoaparatu (en - trotlziher- mi je crknil že v Chihuahui).. sreča, zato, ker je ravno konec dopusta in niti nimava več veliko za poslikat! Popravilo tudi na srečo ni drago, ni prvič, da se je to zgodilo..
Zvečer gremo na večerjo z Ricardom in Christopherjem.
LP
torek, 26. april 2011
ponedeljek, 25. april 2011
Pot nazaj v D.F...
Je bila naporna!!!
najprej 200m z dvema ogormnima kufroma in vsak s svojim ruzakom peš dpo glavne avenije na taksi.. nato na en đingesan bus do Cancuna, nato na en malo boljši bus do letališča, nato sva šla na napačen avijon (ja, tudi to se zgodi, saj je ista firma imela dva avijona v isto mesto ob istem času -Mehika je pač velika država z veliko ljudmi), nato z minibusem do najinega hotela, kjer naju je porter spoznal že čez cesto in tekel pomagat s kufri!
Dobila sva isto sobo kot prej - v 11. nadstropju, počakal naju je še en prelep sončni zahod na ogromni terasi z razgledom nad mestom in koktejlom dobrodošlice!
lp iz mexico citya
najprej 200m z dvema ogormnima kufroma in vsak s svojim ruzakom peš dpo glavne avenije na taksi.. nato na en đingesan bus do Cancuna, nato na en malo boljši bus do letališča, nato sva šla na napačen avijon (ja, tudi to se zgodi, saj je ista firma imela dva avijona v isto mesto ob istem času -Mehika je pač velika država z veliko ljudmi), nato z minibusem do najinega hotela, kjer naju je porter spoznal že čez cesto in tekel pomagat s kufri!
Dobila sva isto sobo kot prej - v 11. nadstropju, počakal naju je še en prelep sončni zahod na ogromni terasi z razgledom nad mestom in koktejlom dobrodošlice!
lp iz mexico citya
Tulum razvaline in plaža
Ko sva se po opoldanskem soncu s kolesom komaj prebila do plaže, sva zavila v obcestni/obmorski hotelček La Vita e Bella, ki je v lasti nekih italijanov. Cene so tudi italijanske, amapk nič zato, saj je bila tudi hrana!
Rajska plaža
A vendar je lifeguard zaradi visokih valov in močnih tokov non-stop opozarjal kopalce, naj ostanejo ob obali
Ravzvaline so malce razočarale, saj je bilo vse črno ljudi (bila je Velika noč),
(Martin je bil kar malo tečen, ampak se je s časom popravil..)
presenetile pa so naju iguane, ki so pozirale vsepovprek.
Iguana v lepem ambientu drevesa in morja
Dve iguani, ki sta z zanimanjem opazovali Martina, ko ju je fotografiral
Neustrašni iguana in Ana
Radovedna iguana gleda Lonaly planet
Pozerska
Kako je fajn na vročem kamnu!
Popoldan sva preživela še zadnič ob ATlantiku, kopajoč se v kristalnih karibskih vodah, skakajoč čez valove..
In sva šla nazaj na večerjo v Elemental. ..
Rajska plaža
A vendar je lifeguard zaradi visokih valov in močnih tokov non-stop opozarjal kopalce, naj ostanejo ob obali
Ravzvaline so malce razočarale, saj je bilo vse črno ljudi (bila je Velika noč),
(Martin je bil kar malo tečen, ampak se je s časom popravil..)
presenetile pa so naju iguane, ki so pozirale vsepovprek.
Iguana v lepem ambientu drevesa in morja
Dve iguani, ki sta z zanimanjem opazovali Martina, ko ju je fotografiral
Neustrašni iguana in Ana
Radovedna iguana gleda Lonaly planet
Pozerska
Kako je fajn na vročem kamnu!
Popoldan sva preživela še zadnič ob ATlantiku, kopajoč se v kristalnih karibskih vodah, skakajoč čez valove..
In sva šla nazaj na večerjo v Elemental. ..
Cenote The Pit in Dream Gate
V Tulumu sva šla z agencijo Scuba Tulum (vredna priporočila, saj imajo dobro opremo in vodi jo vsaj na videz zanesljiv in prijeten Švicar!) na dva potopa.
Najprej smo šli v The Pit, potop je bil precej globok - midva sva namerila kaš 47m pod vodno gladino, sicer pa so baje v tej cenoti najzahtevnejši potapljači šli tudi okrog 120m. Na naši najnižji točki smo videli ostanke kosti neke živali še iz ledene dobe, bile so precej velike. Med spuščanjem v globino smo prečkali plast mešanja s hladnejšo vodo in postalo je megleno, ter tudi neko belo meglico, ki je potop naredila zelo čaroben. Sicer je bilo vse zelo surrealno, plavati med stalaktiti in stalagmiti, ter modra svetloba, ki proseva iz vhoda v jamo.
Potapljač v The Pit - slika iz tukaj. Diving in 'The Pit,' a sinkhole in Mexico's Riviera Maya region, is a mystical experience.
LUIS LEAL / FOR THE MIAMI HERALD
Igra svetlobe v The Pit. SLika iz tukaj. Vertical shafts of aquamarine light plunge more than 100 feet down through the cenote cavern at the Pit, illuminating divers on a spectacular cenote scuba dive.
Luis Leal, Dos Ojos Scuba
Načrt The Pit, vir: MotMOt Diving
Dream Gate pa je jama, kjer se ne potopiš več kot 5-7m, vendar plavaš stran od vhoda v jamo. V bistvu ni več definicija prave cenote, kjer naj bi vedno videl dnevno svetlobo. So pa stalagmiti in stalaktiti neverjetno lepi, še veliko lepši od The Pit.
Meni je bilo v trdi temi v jami zelo neprijetno, pa ne zaradi teme same, ampak zaradi dejstva, da sva približno deset dni pred tem potopom v Oaxaci (Chiapas) doživela potres 6 stopnje po Rihterjevi lestvici in čeprav Yucatan ne sodi med potresno ogrožene predele, me je bilo ful strah, kaj če bo potres ravno med našim potopom (kolk smole moraš to met...). Po potopu sem šla takoj na internet preveriti seizmološko aktivnost tega območja in piše, da so potresi unlikely..
No, potop se je nadaljeval do ujetega zraka v jami, kjer so se tudi videle korenine dreves.
Prelepi stalaktiti in stalagmiti v Dream Gate
Slika iz tukaj.
KOt zanimivost je naš vodič povedal, da so starodavna indijanska plemena cenote uporabljala kot pokopališča. Najprej so trupla za nekaj časa pokopali v zemljo, nato so čez nekaj let sčistili kosti in jih dali v cenote. Še danes lahko v eni izmed njih vidiš množico lobanj.
Obe cenoti sta bili super!
Najbolj kul je bila pa psička Chabela, ki sta jo lastnika diveshopa našla po hurikanu Wilma, kjer je 3 dni čepela na nečem plavajočem na vodi. Posvojila sta jo, zdaj pa vsakokrat teče zraven džipa s potapljači in vodi do cenote! Ful je luškana in pametna!
Večer sva zaključila v NAJBOLJŠI oštariji v Tulumu: The Elemental! Imeli so tako dobre dnevne specialitete, da sva sem prišla dvakrat - in še tretjič biu, če ne bi imeli zaprto za veliko noč!
Najprej smo šli v The Pit, potop je bil precej globok - midva sva namerila kaš 47m pod vodno gladino, sicer pa so baje v tej cenoti najzahtevnejši potapljači šli tudi okrog 120m. Na naši najnižji točki smo videli ostanke kosti neke živali še iz ledene dobe, bile so precej velike. Med spuščanjem v globino smo prečkali plast mešanja s hladnejšo vodo in postalo je megleno, ter tudi neko belo meglico, ki je potop naredila zelo čaroben. Sicer je bilo vse zelo surrealno, plavati med stalaktiti in stalagmiti, ter modra svetloba, ki proseva iz vhoda v jamo.
Potapljač v The Pit - slika iz tukaj. Diving in 'The Pit,' a sinkhole in Mexico's Riviera Maya region, is a mystical experience.
LUIS LEAL / FOR THE MIAMI HERALD
Igra svetlobe v The Pit. SLika iz tukaj. Vertical shafts of aquamarine light plunge more than 100 feet down through the cenote cavern at the Pit, illuminating divers on a spectacular cenote scuba dive.
Luis Leal, Dos Ojos Scuba
Načrt The Pit, vir: MotMOt Diving
Dream Gate pa je jama, kjer se ne potopiš več kot 5-7m, vendar plavaš stran od vhoda v jamo. V bistvu ni več definicija prave cenote, kjer naj bi vedno videl dnevno svetlobo. So pa stalagmiti in stalaktiti neverjetno lepi, še veliko lepši od The Pit.
Meni je bilo v trdi temi v jami zelo neprijetno, pa ne zaradi teme same, ampak zaradi dejstva, da sva približno deset dni pred tem potopom v Oaxaci (Chiapas) doživela potres 6 stopnje po Rihterjevi lestvici in čeprav Yucatan ne sodi med potresno ogrožene predele, me je bilo ful strah, kaj če bo potres ravno med našim potopom (kolk smole moraš to met...). Po potopu sem šla takoj na internet preveriti seizmološko aktivnost tega območja in piše, da so potresi unlikely..
No, potop se je nadaljeval do ujetega zraka v jami, kjer so se tudi videle korenine dreves.
Prelepi stalaktiti in stalagmiti v Dream Gate
Slika iz tukaj.
KOt zanimivost je naš vodič povedal, da so starodavna indijanska plemena cenote uporabljala kot pokopališča. Najprej so trupla za nekaj časa pokopali v zemljo, nato so čez nekaj let sčistili kosti in jih dali v cenote. Še danes lahko v eni izmed njih vidiš množico lobanj.
Obe cenoti sta bili super!
Najbolj kul je bila pa psička Chabela, ki sta jo lastnika diveshopa našla po hurikanu Wilma, kjer je 3 dni čepela na nečem plavajočem na vodi. Posvojila sta jo, zdaj pa vsakokrat teče zraven džipa s potapljači in vodi do cenote! Ful je luškana in pametna!
Večer sva zaključila v NAJBOLJŠI oštariji v Tulumu: The Elemental! Imeli so tako dobre dnevne specialitete, da sva sem prišla dvakrat - in še tretjič biu, če ne bi imeli zaprto za veliko noč!
sobota, 23. april 2011
Atlantik
Slike iz najinega dnevnega izleta okrog otoka Cozumel. Majevske razbitine sva tokrat preskočila, saj sva jih obiskala že ene 4 ali 5...
Uživala sva v vetrnem oceanu, svežem zraku, sončku in senčki, razburkanih valovih, visečih mrežah ter rentanem starinskem rumenem hrošču convertible :)
Uživala sva v vetrnem oceanu, svežem zraku, sončku in senčki, razburkanih valovih, visečih mrežah ter rentanem starinskem rumenem hrošču convertible :)
petek, 22. april 2011
Povzetek Karibskega morja
Imela sva se super. Po pravici se tele peščene plaže po kvaliteti kopanja ne morejo primerjati s plavim Jadranom saj manjka senčke, medtem ko potapljanje preseže vse presežnike..
V nekem trenutku sva skoraj dol padla, ker je naš potapljaški vodič vzel v roke harpuno in na nekem potopu ustrelil dve lionfish (levji ribici). To je v naših morjih nekaj nezaslišanega! Kasneje sva besno plavala na še varni ampak odmaknjeni razdalji od vodiča, prav tako dva korejska američana, ki sta bila v najini skupini.
Vendar stvari niso bile tako črne, kot so izgledale. Ko sem kasneje diplomatsko vprašala, zakaj lovi ribe, je objasnil, da so levje ribice v teh morjih nenavadne ter da so se pojavile šele pred nekaj leti. Normalo prebivajo v azijskih morjih in so plenilci. Verjetno so se pojavile zaradi vode, ki jo za balast natankajo prekooceanska plovila v Aziji, nato pa spustijo vodo z ikrami v Karibskem morju. Ker so te ribe plenilci, ogrožajo naravno ravnovesje v Karibskem morju in le njih se sme loviti. Ko odstrani njene strupene bodice, z ribo nahrani druge "lokalne" morske plenilce. Dva dni kasneje smo na primer našli 2,5m moreno in jo nahranili s prej ujetim lionfishem - spektakularen prizor.. če si predstavljate 2,5m ribo v obliki kače, ki zleze iz svoje luknje, pogoltne ribico, veliko za človeški krožnik, se pusti potrepljati po hrbtu in se skrije nazaj "domov".
Upam, da bom lahko dodala slike, saj midva nimava podvodnega fotoaparata za takšne globine - Jonathan, prej omenjeni korejski američan pa je dogodek slikal, vendar ne vem, kako so slike izpadle.
Poleg tega smo videli veliko morskih želva, morskih psov, angelfishov, morskih listov, trumpetfishov, nešteto malih ribic, katerih žal ne poznam, ker s sabo nimava atlasa rib..
Malce manj ljubi dogodek je bil, ko je Martin v morje tik pred nočnim potopom spustil masko. Seveda se v temi ne vidi, pa še maska je bila črne barve! Na srečo sem bila že pripravljena za vstop v vodo in sem takoj skočila za njo, z menoj pa bivši ameriški vojak iz Iraka Jim, ki je bil tistega večera z nami na čolnu. Ko sem pristala 20m pod vodno gladino, ni proti meni plaval nihče drug kot neka nagravžna strupena morska kača.. hitro sem se spokala drugam, na srečo sva z Jimom našla masko. Na tem potopu je bilo še več čudnih stvari, namreč, ko smo prišli izpod vode smo najprej 10min lebdeli na vodni gladini, saj nas kapitan našega čolna ni videl. Nato je mimo prišla druga ladja in po radiopostaji so poklicali naš čoln. Ob pristajajnju je naš divemaster hotel vreči štrik okrog priveza, pa mu je padel v vodo....in to cel štrik.. tako, da smo morali še to tauhati.. Skratka čuden dan.. Vsem je šlo nekaj malo narobe. Vendar smo naslednjega dne začeli na sveže - vsi smo si vzeli dan pavze.
Midva sva najela rumenega hrošča in šla z njim okrog otoka. Najprej sva se ustavila v Bob Marley cafeju na skrajni južni točki otoka, nato sva se malo igrala v valovih, končala pa sva na plaži pod slamnato strehico, kjer sva prebirala slovenske revije.
Včeraj na potopu na house reefu sem našla majhno moreno, ki je lovila ribice.. pa ji ni in ni šlo in se je konstantno vračala v svojo luknjo in hlastala po vodi. Zanimiv prizor!
Nabrala sva kar 18 potopov, kar je skoraj nepredstavljivo za tako kratek čas - pomembno vlogo so igrali zastonjski potopi na house reefu in pa nočni potopi ter dobra družba!!! In lahko rečem, da je Scuba Mau kul firma, 3 leta mlado podjetje, ki mora malo polepšati edino še svojo pisarno, se pa ponaša z najhitrejšimi čolni, fajn divemasterji in lepo belo psičko Kajo! Predvsem pa rihtajo dobre deale z okoliškimi
hoteli!
Zadnji večer sva doživele enega najlepših sončnih zahodov v življenju. Sonce je pokrival ogromen oblak, izza katerega so se videli žarki na vse strani, vsake toliko pa je pokukalo skozi luknjo v oblaku. Martin pa je tik pred sončnim zaodom ujel v objektiv še ladjo križarko, za ketero rečeva, da igra fuzbal s soncem!
Zvečer smo z Jonathanom in njegovim 11-letnim sinom Nathanom odšli na sladoled in margarito v mesto.
Še nekaj kumulusov za Luigija od danes zjutraj iz trajektnega pomola, ko sva odhajala iz Cozumela v Tulum, kjer naju jutri čakajo potopi v cenotah!
Lep pozdrav vsem!
V nekem trenutku sva skoraj dol padla, ker je naš potapljaški vodič vzel v roke harpuno in na nekem potopu ustrelil dve lionfish (levji ribici). To je v naših morjih nekaj nezaslišanega! Kasneje sva besno plavala na še varni ampak odmaknjeni razdalji od vodiča, prav tako dva korejska američana, ki sta bila v najini skupini.
Vendar stvari niso bile tako črne, kot so izgledale. Ko sem kasneje diplomatsko vprašala, zakaj lovi ribe, je objasnil, da so levje ribice v teh morjih nenavadne ter da so se pojavile šele pred nekaj leti. Normalo prebivajo v azijskih morjih in so plenilci. Verjetno so se pojavile zaradi vode, ki jo za balast natankajo prekooceanska plovila v Aziji, nato pa spustijo vodo z ikrami v Karibskem morju. Ker so te ribe plenilci, ogrožajo naravno ravnovesje v Karibskem morju in le njih se sme loviti. Ko odstrani njene strupene bodice, z ribo nahrani druge "lokalne" morske plenilce. Dva dni kasneje smo na primer našli 2,5m moreno in jo nahranili s prej ujetim lionfishem - spektakularen prizor.. če si predstavljate 2,5m ribo v obliki kače, ki zleze iz svoje luknje, pogoltne ribico, veliko za človeški krožnik, se pusti potrepljati po hrbtu in se skrije nazaj "domov".
Upam, da bom lahko dodala slike, saj midva nimava podvodnega fotoaparata za takšne globine - Jonathan, prej omenjeni korejski američan pa je dogodek slikal, vendar ne vem, kako so slike izpadle.
Poleg tega smo videli veliko morskih želva, morskih psov, angelfishov, morskih listov, trumpetfishov, nešteto malih ribic, katerih žal ne poznam, ker s sabo nimava atlasa rib..
Malce manj ljubi dogodek je bil, ko je Martin v morje tik pred nočnim potopom spustil masko. Seveda se v temi ne vidi, pa še maska je bila črne barve! Na srečo sem bila že pripravljena za vstop v vodo in sem takoj skočila za njo, z menoj pa bivši ameriški vojak iz Iraka Jim, ki je bil tistega večera z nami na čolnu. Ko sem pristala 20m pod vodno gladino, ni proti meni plaval nihče drug kot neka nagravžna strupena morska kača.. hitro sem se spokala drugam, na srečo sva z Jimom našla masko. Na tem potopu je bilo še več čudnih stvari, namreč, ko smo prišli izpod vode smo najprej 10min lebdeli na vodni gladini, saj nas kapitan našega čolna ni videl. Nato je mimo prišla druga ladja in po radiopostaji so poklicali naš čoln. Ob pristajajnju je naš divemaster hotel vreči štrik okrog priveza, pa mu je padel v vodo....in to cel štrik.. tako, da smo morali še to tauhati.. Skratka čuden dan.. Vsem je šlo nekaj malo narobe. Vendar smo naslednjega dne začeli na sveže - vsi smo si vzeli dan pavze.
Midva sva najela rumenega hrošča in šla z njim okrog otoka. Najprej sva se ustavila v Bob Marley cafeju na skrajni južni točki otoka, nato sva se malo igrala v valovih, končala pa sva na plaži pod slamnato strehico, kjer sva prebirala slovenske revije.
Včeraj na potopu na house reefu sem našla majhno moreno, ki je lovila ribice.. pa ji ni in ni šlo in se je konstantno vračala v svojo luknjo in hlastala po vodi. Zanimiv prizor!
Nabrala sva kar 18 potopov, kar je skoraj nepredstavljivo za tako kratek čas - pomembno vlogo so igrali zastonjski potopi na house reefu in pa nočni potopi ter dobra družba!!! In lahko rečem, da je Scuba Mau kul firma, 3 leta mlado podjetje, ki mora malo polepšati edino še svojo pisarno, se pa ponaša z najhitrejšimi čolni, fajn divemasterji in lepo belo psičko Kajo! Predvsem pa rihtajo dobre deale z okoliškimi
hoteli!
Zadnji večer sva doživele enega najlepših sončnih zahodov v življenju. Sonce je pokrival ogromen oblak, izza katerega so se videli žarki na vse strani, vsake toliko pa je pokukalo skozi luknjo v oblaku. Martin pa je tik pred sončnim zaodom ujel v objektiv še ladjo križarko, za ketero rečeva, da igra fuzbal s soncem!
Zvečer smo z Jonathanom in njegovim 11-letnim sinom Nathanom odšli na sladoled in margarito v mesto.
Še nekaj kumulusov za Luigija od danes zjutraj iz trajektnega pomola, ko sva odhajala iz Cozumela v Tulum, kjer naju jutri čakajo potopi v cenotah!
Lep pozdrav vsem!
Naročite se na:
Objave (Atom)