OOOO CHIHUAHUA!

Ponoci sem se non-stop zbujala, saj me je bilo strah, da bom prespala obe budilki. Tudi telefon iz recepcije. Zanimivo, ampak ob 3.59 sem spontano skocila iz postelje, saj sem bila prepricana, da je ura vsaj 9 zjutraj. No, ni bila...





Po prijatni kavici, ki me je cakala na recepciji hotela in po transferju na letalisce sem na izhodu koncno uspela prezveciti se zadnji sendvic, ki mi ga je Martin pripravil v slovo, in ki jsem ga uspesno presvercala cez mehisko mejo.

Interjet se je izkazal za zelo spodobno firmo, nic niso zaracunali overweight prtljage (imam spakirano prtljago od obeh plus vse za v bolnico, da ne bo kaksnih komantarjev glede mojih 25 kg :), postrezejo z zeljeno pijaco in prigrizkom, legspace je najvecji od vseh zadnjih 11 letov,..skratka priporocam.

V Chihuahui sta me na letaliscu pocakali gostiteljica July z mamo Nancy, nato pa se je z avtom po nas pripeljal se oce Ruben. Vsi so zelo zgovorni in prijetni, takoj smo zaceli hablat speakat, pac po svojih moceh najbolje :) Zelo jih je zanimalo, kaj tocno pocnem doma, kaksna je moja druzina, ze takoj so hoteli videti slike vseh po vrsti, tudi nasih mackonov, zanimalo jih je vse o Sloveniji.

July je sla na faks, mene pa so odpeljali domov v lepo okusno opremljeno hiso v mehiskem kolonialnem slogu. Z visoko ograjo in balkonom iz stuka v dnevno sobo v pritlicju, kot v nadaljevankah, ki jih slovenska publika spremlja :) Cakala je me soba, pospravljena kot v hotelu in svoja kopalnica :)Imajo tudi zlatega prinasalca Phila, da se pocutim bolj domace.

Ze za zajtrk sem morala preskociti Martinova navodila glede "jedenja samo kuhane in olupljene hrane". Zal je tukaj vse bazirano na svezi zelenjavi... BTW celo cebula ima fantasticen okus... njami.. pa paradajz, pa zacimbe... pa cheesecake

Po nekajurnem pocitku sem za svoje prvo pravo mehìsko kosilo dobila pecen kaktus, tacitose, neko fizolovo pasto, ki je res dobrega okusa, govedino enchillado in mehiske orescke z mangovim sokom. Kaktus je res top! Doma bom enega kupila v cvetlicarni in si ga vsake toliko spekla.






Popoldne se z July odpravljava na gimnastiko (obeta se mi July training camp), nato pa v mesto zamenjat denar, kupit sim kartico in mogtoce kabel za moj laptop.. kajti izkazalo se je, da se le laptopa ne da prikljuciti v adapter, vse ostalo stima.

Sedaj zehajoc pijem kavo in gruntam, kako naj prenesem slike iz mobitela na racunalnik..

Pozdrav iz soncne Chihuahue!

Zaenkrat zgleda super!

30 h po letališčih...

Po tem, ko sva z Martinom ob 4h zjutraj prva prišla na tržaško letališče (še zaposlenih ni bilo tam...), sem se okrog 5.30 končno uspela prebiti čez varnostno kontrolo in našla delujoč WC..





Air Dolomiti so mi postregli s super zajtrkom med soncnim vzhodom z razgledom nad Alpami, malo slabše (ma ne dosti) je bilo na Lufthansi, AirCanada kosilo je bilo nagravžno (sicer so bili ful prijazni in legspace je kar pravšen),



zadnji let iz Montreala v MC na nekem zbasanem Airbusu pa sem popolnoma prespala, razen na koncu, ko sem pogledala čez okno nekaj minut pred pristankom. Na vse strani se je videlo luči do horizonta. Kakšno ogromno mesto!




Na letališču me je čakal shuttle do tega fajn hotela blizu letališča.. malo je vroče zunaj, ponoči komot za kratke rokave..

Slaba novica je, da sem prišla šele do Mexico citya. In ugotovila, da adapter za vtičnice, ki sem ga kupila, sicer gre normalno v mehiške (ameriske) vtičnice, ampak žal vanj ne morem vtakniti naše vtičnice..... AAAARggghh!

No ja..

No ja.. grem spat. Moram čez 4 ure vstati, da ujamem let v Chihuahuo..

LP brez elektrike..

Pred odhodom

... najbolj nadležno je pakiranje. kot vedno. Vedno kaj manjka. Zdaj tečem še v lekarno po nekaj rednih th..





Ko sem izvedela, da grem ravno v Chihuahuo, me je skoraj kap, saj so se takrat tam začeli obračuni med drogeraškimi karteli. To pomeni, da se varnost na javnih mestih rahlo poslabša. A ko sem prosila gostiteljsko organizacijo IFMSA Mexico, da me prerazporedi nekam na jug države, so mojo prošnjo zavrnili, češ da so te obračuni nekaj sto km stran od njih ter da življenje v mestecu Chihuahua teče dalje. Dolgo sem razmišljala, a vendarle nabavila letalsko karto. Zame že za jutri, za Martina pa za 1. april, ko se bova srečala v Mexico cityu.

Prakso bom opravljala na oddelku za ginekologijo in porodništvo, za kamor sem se tudi že opremila s knjigami in dodatnim branjem.

Ker mehičani govorijo špansko (in bojda slabše angleško), sem nekaj časa tudi že obiskovala tečaj španščine pri ful super učiteljici Ashi in res upam, da kaj znam... bomo videli jutri!

Moja gostiteljica July mi je že pisala, da mi pričakujejo, da se cela družina veseli, da bom pri njih (upam, da je res tako in da jih ne bom razočarala).

Odpravljam se naprej pakirat. Z rahlo grenkobo, kajti cel mesec bom pustila moža in ostale domače, pa tudi najine 4 muce, med vsakodnevnimi težavami tu v Ljubljani.

Grem!

Srečno na pot :)